Differences between current version and previous revision of HowToSlovenianHOWTO.
Other diffs: Previous Major Revision, Previous Author, or view the Annotated Edit History
| Newer page: | version 2 | Last edited on Tuesday, October 26, 2004 11:08:17 am | by AristotlePagaltzis | |
| Older page: | version 1 | Last edited on Friday, June 7, 2002 1:07:35 am | by perry | Revert |
@@ -1,3567 +1 @@
-
-
-
-Slovenian HOWTO
-
-
-
-----
-
-!!!Slovenian HOWTO
-
-!!Primoz Peterlin
-<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>v2.9, 15 February 1999
-
-
-----
-''Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.
-(Note to English readers: this document addresses Linux localization
-issues specific to Slovenian users.)''
-----
-
-
-
-
-!!1. Uvod
-
-
-****1.1 Kaj je Linux?
-
-****1.2 Dogovor o zapisu
-
-
-
-
-
-!!2. Za nestrpne
-
-
-****2.1 Nasi znaki na konzoli
-
-****2.2 Nasi znaki v okolju X Window System
-
-
-
-
-
-!!3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
-
-
-****3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
-
-****3.2 Konzola
-
-****3.3 X Window System
-
-****3.4 !PostScript pod X11
-
-****3.5 !TrueType pod X11
-
-
-
-
-
-!!4. Tipkovnica
-
-
-****4.1 Konzola
-
-****4.2 X Windows System
-
-
-
-
-
-!!5. Slovenski locale
-
-
-****5.1 Programiranje z GNU gettext
-
-****5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil
-
-
-
-
-
-!!6. Poslovenjenje razlicnih programov
-
-
-****6.1 Ukazne lupine
-
-****6.2 Terminalski emulatorji
-
-****6.3 Pisarniski paketi
-
-****6.4 Urejevalniki
-
-****6.5 Elektronska posta
-
-****6.6 Svetovni splet
-
-****6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
-
-****6.8 TeX in LaTeX
-
-****6.9 groff
-
-****6.10 Perl
-
-****6.11 Crkovanje: ispell
-
-****6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
-
-****6.13 Drugi programi
-
-
-
-
-
-!!7. Tiskanje
-
-
-****7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
-
-****7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
-
-****7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
-
-****7.4 Tiskalniki !PostScript
-
-
-
-
-
-!!8. Linux v Sloveniji
-
-
-****8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
-
-****8.2 Strezniki FTP
-
-****8.3 Usenet
-
-****8.4 Zastopniki za Linux
-
-
-
-
-
-!!9. O tem spisu
-
-
-****9.1 Opombe k drugi izdaji
-
-****9.2 Zahvala
-
-****9.3 Vprasanja
-
-****9.4 Uporaba in razsirjanje
-
-****9.5 Note to English readers
-
-----
-
-!!1. Uvod
-
-!!1.1 Kaj je Linux?
-
-
-
-Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
-sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
-Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
-Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
-in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
-stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
-Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
-System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
-komercialnim razlicicam sistema Unix.
-
-
-Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.
-Najnovejse razlicice programja za Linux je moc najti na:
-
-ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/
-ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/
-Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato
-uporabimo eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih
-dveh; pametno je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so
-v poglavju
-Linux v Sloveniji.
-
-
-
-
-!! 1.2 Dogovor o zapisu
-
-
-
-V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v
-pisavi fiksne sirine, npr.
-
-echo "Pozdravljeni"
-
-
-
-Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave,
-npr.
-
-ls ''datoteka''
-
-Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime
-''datoteka'' nadomestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
-
-
-Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih
-Unix oznacuje osnovno podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom
-''uporabnik'' je to navadno /home/''uporabnik'').
-Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME.
-
-
-Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
-uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in
-njenih izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).
-Bralec ali bralka, ki uporablja ukazno lupino C (csh ali
-tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti primere
-
-''SPREMENLJIVKA''=''vrednost''; export ''SPREMENLJIVKA''
-
-(ali celo export ''SPREMENLJIVKA''=''vrednost'',
-kar dopusca bash) v analogne
-
-setenv ''SPREMENLJIVKA'' ''vrednost''
-
-
-
-
-----
-
-!! 2. Za nestrpne
-
-
-To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
-za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
-bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
-branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
-naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
-Window System povsem neodvisna.
-
-
-
-
-!! 2.1 Nasi znaki na konzoli
-
-
-
-Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
-po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
-pravi tudi ''konzola'') prilagodimo za delo z nasimi znaki:
-
-
-***#Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano
-v razdelku
-Konzola poglavja
-``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
-***#
-
-***#Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v
-razdelku
-Konzola poglavja
-``Tipkovnica''.
-***#
-
-***#Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
-osembitnih znakov. Opisano v razdelku
-bash v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali v razdelku
-tcsh, ce uporabljate to ukazno lupino).
-***#
-
-
-
-
-
-!! 2.2 Nasi znaki v okolju X Window System
-
-
-
-Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
-malenkost daljsa.
-
-
-***#Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X
-Window System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v
-razdelku
-X Window System poglavja
-``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
-***#
-
-***#Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
-X Window System poglavja ``Tipkovnica''.
-***#
-
-***#Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase
-znake. Opisano v razdelku
-xterm poglavja
-o terminalskih emulatorjih.
-***#
-
-***#Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
-osembitnih znakov. Opisano v razdelku
-bash v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali v razdelku
-tcsh, ce uporabljate to ukazno lupino).
-***#
-
-
-
-
-----
-
-!! 3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
-
-!!3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
-
-
-
-ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
-ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
-ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
-in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
-racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
-mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
-sedezem v Zenevi.
-
-
-Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
-anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
-luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
-slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.
-
-
-Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
-in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
-srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
-nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
-
-
-
-
-!! 3.2 Konzola
-
-
-
-Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v
-paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
-Nizozemska. Paket je del vseh distribucij Linuxa in se avtomaticno
-nalozi ob namestitvi sistema. Pisave in pretvorne tabele so zlozene
-v imeniku /usr/lib/kbd. (Avanturisti se lahko namesto
-s paketom kbd igrajo s prototipnimi
-Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona.)
-
-
-V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
-keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
-pkgtool ali installpkg.
-
-
-Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo
-na zaslonu z ukazom setfont. Spodnji zgled izbere
-pisavo z naborom znakov po standardu ISO Latin 2 v velikosti
-sestnajst pik:
-
-
-setfont lat2-16
-
-
-Za nas zanimive pisave so iso02.f08,
-iso02.f14 in iso02.f16, ter
-lat2-08.psf, lat2-10.psf,
-lat2-12.psf, lat2-14.psf in
-lat2-16.psf (pripono .psf lahko pri ukazu
-setfont izpuscamo).
-
-
-Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej
-console(4)) na konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v
-vsakem virtualnem terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom
-vtfontd Iana Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni
-terminal, shrani izbrano konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko
-se vrnemo vanj.
-
-ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1..1.tar.gz
-
-
-Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
-potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
-Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
-osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
-potrebno prebere v razdelku
-Konzola
-poglavja ``Tipkovnica'' ter v o razdelku ukazni lupini
-bash v poglavju o ukaznih lupinah.
-
-
-
-
-!! 3.3 X Window System
-
-
-
-Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z
-X Window System in streznikom XFree86.
-
-
-
-
-
-***#Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:
-
-ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/
-Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejsi nabor
-pisav, kodiranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi
-xfonts-iso2-.84.tar.gz. Po obicajnem postopku
-(tar -xzf ...) jih dekomprimiramo in razpakiramo.
-
-***#
-
-***#Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
-imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
-/usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vcasih tudi
-/usr/lib/X11/fonts/,
-/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo
-/usr/X386/lib/X11/fonts/ kar pa naj nas ne moti). Mozen
-primer:
-
-
-/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
-/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
-/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
-
-
-Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.
-
-***#
-
-***#Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
-distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf
-prevesti iz formata BDF (Binary Distribution Format) v format
-PCF (Portable Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so
-namesto slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa
-se danes ne uporablja vec.
-----
-
-for FILE in *.bdf
-do
-bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
-done
-
-----
-(da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v
-obliki BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.
-
-***#
-
-***#Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami,
-kar lahko izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.
-
-
-gzip *.pcf
-
-
-Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s
-compress.
-
-***#
-
-***#V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko
-fonts.dir, ki podaja preslikavo med opisi pisav (X
-Logical Font Description, XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z
-ukazom
-
-
-mkfontdir
-
-
-Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
-
-***#
-
-***#Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili
-nove pisave, kar storimo z ukazom xset:
-
-
-xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
-xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
-xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
-xset fp rehash
-
-
-Ce je slo vse gladko, mora ukaz
-xlsfonts -fn "*-iso8859-2"
-pokazati seznam vseh novo namescenih pisav.
-
-***#
-
-***#Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window
-System. Trajno spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske
-datoteke. Streznik
-XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki
-/etc/XF86Config (pisec teh vrstic je v nekaj letih
-ukvarjanja z XFree86 na razlicnih distribucijah nastavitve videl tudi
-ze v datotekah /etc/X11/XF86Config,
-/usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
-/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiscemo niz !FontPath
-in dodamo vrstice:
-
-
-!FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
-!FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
-!FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
-
-
-
-***#
-
-
-
-To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
-prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program,
-npr. xterm, pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si
-preberemo v razdelku
-xterm poglavja o
-terminalskih emulatorjih.
-
-
-
-
-!! 3.4 !PostScript pod X11
-
-
-
-Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
-ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
-(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
-pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
-pisave znatno lepse.
-
-
-Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
-pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
-opisanem v razdelku
-X Window System
-poglavja
-Prikaz nasih znakov na zaslonu. S
-streznika snamemo datoteko v obliki zip:
-
-ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip
-
-
-Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
-ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
-
-ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-beta-1.-4.noarch.rpm
-
-
-Ustvarimo nov imenik,
-npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1, in vanj
-stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ze
-pripravil datoteki fonts.scale in fonts.dir.
-Ponovimo vajo z xset in v nastavitveno datoteko dodamo
-vrstico:
-
-
-!FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
-
-
-Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System
-pozenimo xfontsel. Novo namescene pisave najdemo najhitreje,
-ce jih iscemo po ``crkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po
-avtorjevih zacetnicah) v prvem stolpcu (fndry). Izberite
-kaksno veliko povecavo (pxlsz) in primerjajte z rastrskimi
-pisavami!
-
-
-
-
-!! 3.5 !TrueType pod X11
-
-
-
-Rasterizator za pisave !TrueType se ni standardni del paketa X Window
-System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
-podpore zanje v izdaji XFree86 4..
-
-
-
-
-!Freetype in xfsft
-
-
-Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
-okolja X Window System dopolnila s !FreeType, prostim rasterizatorjem
-za pisave !TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
-Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
-katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
-program za Linux.
-
-
-
-
-http://www.freetype.org/
-http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/
-
-
-Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
-izvedljive datoteke xfsft.
-
-
-
-
-
-***#Ustvarimo imenik za pisave !TrueType,
-npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/!TrueType/ in vanj prepisemo
-datoteke s pisavami !TrueType.
-
-***#
-
-***#V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko
-fonts.scale. Preprost primer taksne datoteke je
-naslednji:
-----
-
-5
-times.ttf -monotype-times-medium-r-normal------p--iso8859-1
-times.ttf -monotype-times-medium-r-normal------p--iso8859-2
-times.ttf -monotype-times-medium-r-normal------p--iso8859-5
-times.ttf -monotype-times-medium-r-normal------p--koi8-r
-times.ttf -monotype-times-medium-r-normal------p--iso10646-1
-
-----
-Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto
-datoteko. Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje
-vse potrebne znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot
-katerokoli od nastetih petih kodnih naborov.
-Joerg Pomnitz je napisal programcek ttmkfdir, ki
-avtomaticno pregleda vse datoteke !TrueType in ustvari datoteko
-fonts.scale.
-
-http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html
-
-***#
-
-***#V istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir. Ta ne
-bo napravil nic drugega, kot obstojeco datoteko
-fonts.scale nespremenjeno prepisal v datoteko z imenom
-fonts.dir.
-
-***#
-
-***#S streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci
-streznik (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga
-premaknemo na kaksno drugo primerno mesto.
-
-***#
-
-***#Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
-sluzi za zgled, ce nimate boljse:
-----
-
-clone-self = off
-use-syslog = off
-client-limit = 20
-catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/!TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
-error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
-# in decipoints
-default-point-size = 120
-# x,y
-default-resolutions = 100,100,75,75
-
-----
-Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
-7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za
-podrobnosti si oglejte prirocnik xfs(1).
-
-
-xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
-
-
-
-***#
-
-***#Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko
-preverimo, ce streznik deluje:
-
-
-fslsfonts -server localhost:7100
-
-
-
-***#
-
-***#Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
-pisave, npr.
-
-
-xset fp+ tcp/localhost:7100
-
-
-Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
-ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
-vse pisave.
-Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
-/etc/XF86Config:
-
-
-!FontPath "tcp/localhost:7100"
-
-
-
-***#
-
-
-
-
-
-!Xfstt
-
-
-Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave !TrueType, je
-Xfstt. Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem
-pripravljen na to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na
-navedenem mestu in vseh zrcalih le-tega.
-
-
-
-
-ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-.9.10.tgz
-
-
-
-----
-
-!! 4. Tipkovnica
-
-!! 4.1 Konzola
-
-
-
-Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje
-tipkovnice najdemo v
-paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
-Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi
-Keyboard HOWTO, kjer si lahko o tej temi preberemo vec.
-Paket je del vseh obicajnih distribucij in se nalozi avtomaticno ob
-namestitvi sistema.
-
-
-V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
-keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
-pkgtool ali installpkg.
-
-
-Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102
-tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki
-iz kakrsnihkoli razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si
-lahko na osnovi zgledov v /usr/lib/kbd/ pripravijo
-svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo preslikav za amerisko
-tipkovnico s 101 tipko:
-
-http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/
-
-
-Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za
-tipkovnico in uporabo le-te je taksen:
-----
-
-# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
-setfont lat2-16
-# Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
-loadkeys slovene
-# ...in jo izberemo
-echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
-
-----
-
-
-Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi
-isto.
-
-
-Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
-v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede
-ob zagonu operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih
-znakov v ukazni lupini
-bash, je to najnujnejse,
-kar je potrebno za pisanje po slovensko v tekstovnem nacinu.
-
-
-
-
-!! 4.2 X Windows System
-
-
-
-V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici
-z ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico
-s 102 ali 105 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
-
-ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102
-Uporaba je enostavna:
-
-xmodmap Xmodmap.sl.pc102
-
-Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window
-System. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu
-kot argument podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno
-amerisko tipkovnico navadno najdemo kot
-/usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Ce je ne, si jo lahko
-pripravimo sami: ''preden'' nalozimo slovensko preslikavo
-tipkovnice, pozenemo:
-
-xmodmap -pke > Xmodmap.us
-
-To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.
-
-
-Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
-~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
-sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna
-nastavitev za vse uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
-/etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomaticno nalozi ob
-vsakem zagonu X Window System. Ce se ''ne nalozi'', preverite
-svojo datoteko ~/.xinitrc. V njej mora biti nekaj
-takega kot:
-----
-
-usermodmap=$HOME/.Xmodmap
-sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
-if
[[ -f $sysmodmap
]; then
-xmodmap $sysmodmap
-fi
-if [[ -f $usermodmap ]; then
-xmodmap $usermodmap
-fi
-
-----
-
-
-Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
-lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje
-Ukazne lupine).
-
-
-
-
-!Xks
-
-
-Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
-lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
-streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke
-!KeyPress ter jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje
-tudi pri slabo napisanih programih, pri katerih preslikava z
-xmodmap ne deluje, obljublja pa tudi resitev za aktivacijo
-nemih tipk (tipke v zgornji vrstici slovenske tipkovnice lahko v
-kombinaciji s tipko !AltGr delujejo kot neme tipke).
-
-http://www.informatica.cz/
-
-
-Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
-stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
-zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
-to mesto izkusnje drugih.
-
-
-
-----
-
-!! 5. Slovenski locale
-
-
-Z izrazom ''locale'' oznacujemo skupek lastnosti programskega
-okolja, odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja
-uporabnika. Mednje sodi informacija o tem, kateri znaki so crke in
-kaksen je njihov vrstni red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila
-v zapisu decimalnih stevil (vejica oz. pika), zapis valute in
-sporocila programov uporabniku.
-
-
-Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
-sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
-ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2
-(POSIX.2). Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest
-kategorij:
-
-
-****LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
-****
-
-****LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
-****
-
-****LC_TIME (izpis datuma in ure)
-****
-
-****LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)
-****
-
-****LC_MONETARY (izpis valute)
-****
-
-****LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
-****
-
-
-
-LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt
-GNU pri izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je
-v sesti odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se
-namrec ni mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil,
-zato je standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode
-za ``da'' in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je
-paket GNU gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih
-uporablja mehanizem gettext se navadno nahajajo v podimenikih
-imenika /usr/share/locale/.
-
-
-Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
-s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
-GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
-lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
-se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils,
-fileutils ipd.
-
-
-Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se
-spremenijo vsi prilastki:
-
-
-~> date
-Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
-~> LANG=sl_SI.iso88592 date
-Sob, 19 okt 1996 22:32:04
-
-
-
-
-Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
-angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa
-bi, da gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo
-LC_COLLATE:
-
-
-~> sort abc.tex
-abc
-abca
-abd
-abc
-~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
-abc
-abca
-abc
-abd
-
-
-Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem.
-Pri razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz IX.
-za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze problem za
-umetno inteligenco...
-
-
-Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:
-
-LANG=''jezik''[[_''drzava''[[.''nabor'']]
-
-Pri tem je ''jezik'' dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca
-standard
-ISO 639, ''drzava'' pa dvocrkovna koda drzave,
-dolocena s standardom
-ISO 3166.
-Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
-naborom ISO 8859-2, je torej
-
-LANG=sl_SI.iso88592
-
-Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
-jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
-Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
-na kratko
-
-LANG=sl
-
-
-
-
-
-!! 5.1 Programiranje z GNU gettext
-
-
-
-Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
-
-
-****xgettext, ki iz izvorne kode izlusci sporocila
-****
-
-****msgcmp, ki primerja dva kataloga sporocil
-****
-
-****msgmerge, zdruzi star preveden katalog sporocil z
-novim, neprevedenim
-****
-
-****msgfmt, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno
-obliko
-****
-
-****msgunfmt, obratno od msgfmt
-****
-
-
-
-S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
-programa s paketom GNU gettext.
-
-
-
-
-
-***#Najprej napisemo program zgled.c. Pri pisanju
-programa ze vkljucimo mehanizme internacionalizacije:
-----
-
-#include <locale.h>
-#include <stdio.h>
-#include <libintl.h>
-#define PACKAGE "zgled"
-#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
-char main() {
-setlocale (LC_MESSAGES, "");
-bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
-textdomain (PACKAGE);
-printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
-printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
-return();
-}
-
-----
-
-***#
-
-***#Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na
-zaslon:
-
-xgettext zgled.c
-
-S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obicajna
-besedilna datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.
-
-***#
-
-***#Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s
-prevodi, recimo takole:
-----
-
-# Slovenski prevod zgleda
-# Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
-#
-msgid ""
-msgstr ""
-"Project-Id-Version: zgled 1.\n"
-"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
-"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
-"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
-"MIME-Version: 1.\n"
-"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
-"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
-"Xgettext-Options: \n"
-"Files: zgled.c\n"
-#: zgled.c:13
-msgid "This is a short example."
-msgstr "To je kratek zgled."
-#: zgled.c:14
-msgid "Author: Primoz Peterlin"
-msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
-
-----
-
-***#
-
-***#Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
-message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
-
-msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
-
-
-***#
-
-***#Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo
-gettext nasel:
-
-mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
-
-
-***#
-
-***#Program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl.a:
-
-gcc -o zgled zgled.c -lintl
-
-
-***#
-
-***#Pa poskusimo, kaksna je razlika!
-
-
-LANG=C ./zgled
-LANG=sl ./zgled
-LC_ALL=sl ./zgled
-LC_MESSAGES=sl ./zgled
-LC_CTYPE=sl ./zgled
-LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
-
-
-V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v
-predzadnjem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno
-zahtevali locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
-``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
-za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
-irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene
-LC_MESSAGES.
-
-***#
-
-
-
-Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
-ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni
-kodi. Tezavo, da GNU gettext razume ``sl'' in
-``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je pisec teh vrstic resil z
-simbolno povezavo v imeniku /usr/local/share/locale:
-
-ln -s sl sl_SI.iso88592
-
-
-
-
-
-!! 5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil
-
-
-
-V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta
-GNU predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino
-tistega, s cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v
-slovenscino ze prevedena sporocila za naslednje pakete GNU:
-enscript, fileutils, gettext,
-grep, hello, recode in tar.
-Z nastavitvijo spremenljivke okolja
-
-LANG=sl
-
-bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila
-namesto angleskih.
-
-
-Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
-elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko
-narocite tako, da na naslov
-sl-request@li.org posljete vrstico
-
-subscribe
-
-v telesu sporocila.
-
-
-Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se
-samo zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena.
-Vabljeni!
-
-
-
-----
-
-!!6. Poslovenjenje razlicnih programov
-
-
-Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
-koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
-kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
-s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
-''izjemam'' -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
-uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
-vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
-tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
-podobnemu.
-
-
-
-
-!! 6.1 Ukazne lupine
-
-
-! bash
-
-
-Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki
-~/.inputrc (ki jo po potrebi ustvarimo):
-
-
-set meta-flag on
-set convert-meta off
-set output-meta on
-
-
-Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel,
-tako da jih podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
-
-
-Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
-lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam Home,
-Delete in End vrnete njihov obicajni pomen: v isto
-datoteko (~/.inputrc) dodate se vrstice
-
-
-"\e[[1~": beginning-of-line
-"\e[[3~": delete-char
-"\e[[4~": end-of-line
-
-
-
-
-
-
-! tcsh
-
-
-Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
-(/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.
-~/.tcshrc ali ~/.cshrc za osebne
-nastavitve) dopisemo vrstico:
-
-
-setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
-
-
-
-
-Med nami: kaze, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na
-kaj nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni
-nedefinirana.
-
-
-''Pazite:'' ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
-``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
-
-
-rufko:~% set
-...
-version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
-rufko:~%
-
-
-Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
-preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
-
-
-
-
-!! 6.2 Terminalski emulatorji
-
-
-! xterm
-
-
-V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev)
-ali pa v datoteki /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm
-(skupna nastavitev) dolocimo pisave, ki jih uporablja XTerm.
-Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako siroke, npr. ,,fixed``
-ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu ISO Latin 2.
-Zgled:
-
-
-XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
-XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
-
-
-
-
-Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts (glej se
-razdelek
-X Window System poglavja
-``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):
-
-
-xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
-
-
-
-
-
-
-! rxvt
-
-
-Po podatkih v ceskem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja
-2.4.6) ne deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne
-posege najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ''ni'' del arhiva LDP;
-glejte razdelek
-Zahvala, kje ga najdete).
-
-
-
-
-!! 6.3 Pisarniski paketi
-
-
-! !WordPerfect
-
-
-(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
-
-
-!WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar
-moramo napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo,
-da bi radi definirali crko S (velika crka S s stresico). Pricnemo
-s snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo
-znakov, v njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri
-nastavitvah povezemo makro z izbrano tipko.
-
-
-(Jaka Mele, Message-id:
-<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
-
-
-
-
-
----------- Forwarded message ----------
-Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
-From: "[[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
-To: jaka.mele@lugos.si
-Subject: !WordPerfect SLO tipkovnica
-Hi!
-Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
-trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
-fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
-LP, Alen
-
-
-
-
-Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko
-tipkovnico najdete na
-
-
-
-
-ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK
-
-
-(Andrej Komelj, Message-id:
-<19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
-
-
-
-
-
-Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
-Linuxom?" se glasi: SLABO.
-1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
-uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
-fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
-Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
-tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
-2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
-znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
-skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
-verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
-koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
-napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
-Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
-tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
-Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
-Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
-Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
-koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v !TrueType, Type 1
-in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
-tak.
---
-Kome.
-
-
-
-
-
-
-! Star Office
-
-
-(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
-
-
-!StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
-vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
-slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in
-fonts.scale) iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov
-linuxa slovenije
-ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/,
-datoteki l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato
-arhiva odpremo v /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta
-imenik dodamo v spisek imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow
-streznik. To naredimo tako, da v datoteko
-/etc/X11/XF86Config dopisemo:
-
-!FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
-
-
-
-Za tem pozenemo
-
-xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
-
-
-
-ter se xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
-/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za
-.afm datoteke narediti povezave iz
-/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo se za
-direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le
-da sem povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
-/usr/local/!StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru
-ze dodanih pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove
-pisave, tako, da namesto npr. arial.pfb pride
-arial, namesto ----0 pa -%d-%d-%d-%d...
-Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se tipkovnico in sicer s
-programom xmodmap, tako da izvrsimo xmodmap
-xmodmap.si. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda
-morali xmodmap.si se popraviti, da vam bosta tipki
-Backspace in Delete delali normalno, sicer pa samo pozenete
-swriter3 in uzivate v dodatnih slovenskih pisavah.
-
-
-
-
-!Applixware
-
-
-(Boris Pozar, Message-Id:
-<346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
-
-
-Z Lugosovega streznika snamemo pisave !TrueType v kodnem naboru ISO
-8859-2. Potem jih kot root s !FontManagerjem dodamo v katalog
-pisav in zadeva je resena.
-
-
-
-
-ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip
-
-
-
-
-!!6.4 Urejevalniki
-
-
-! GNU emacs
-
-
-Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
-urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga obozujejo,
-ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je takorekoc
-nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega poganjate
-prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik, poganjate TeX,
-berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro obvladate Emacs,
-imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del naslednjega stoletja
-ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika. Dokazano pa ljudje
-shajajo tudi brez njega.
-
-
-
-
-!Starejse izdaje programa GNU emacs
-
-
-Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
-(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
-dodamo naslednjih nekaj vrstic:
-----
-
-;; Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
-(standard-display-european t)
-;; Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
-(set-input-mode (car (current-input-mode))
-(nth 1 (current-input-mode))
-)
-
-----
-
-
-Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek
-z nastavitvami:
-
-
-****/usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne
-nastavitve)
-****
-
-****~/.emacs (osebne nastavitve)
-****
-
-****/usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne
-nastavitve)
-****
-
-
-
-Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
-prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
-forward-word in backward-word ne bosta zatikala na
-nasih znakih, ter da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med
-velikimi in malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno
-povsem trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina
-in racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs
-so posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na
-
-http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html
-
-
-
-
-!GNU emacs 20
-
-
-Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
-je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
-----
-
-;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
-;;; and onwards)
-(set-language-environment "Latin-2")
-
-----
-Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
-Set Language Environment / European / Latin-2.
-
-
-
-
-! crisp
-
-
-Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
-Napisal ga je
-Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na pokusino''
-(shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991 in je po
-nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1) pa trzi
-podjetje
-Vital, Inc. iz
-Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs
-in Vi; ce se nobenega od teh dveh ne morete navaditi, je morda Crisp
-prava izbira.
-
-
-Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
-127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
-uvede z znakoma \x. Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno
-kodo Crisp in v datoteki
-$(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
-argument funkcije set_term_features() iz NULL na
-"%c". Popravljeni makroukaz prevedemo:
-
-
-crunch xterm.cr
-
-
-Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale,
-navadno v imenik /usr/local/lib/crisp/macros/tty.
-
-
-Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za
-Crisp, pognan v oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka
-intervencija piscu teh vrstic ni uspela na linux.cr
-(konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp za X11). Poleg
-tega se je na starejsi verziji Linuxa (1..8) crunch
-pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala
-je logicna povezava:
-
-
-ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
-
-
-
-
-Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:
-
-http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr
-Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
-primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro
-pa pretvori zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira
-se nekaj drugih kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih.
-Navodila za uporabo so na voljo tudi prek WWW:
-
-http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/
-
-
-Del distribucije Caldera !OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba urejevalnika
-Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse ugodnejse
-nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj opisanih tezav z
-vnosom osembitnih znakov.
-
-
-
-
-! vi
-
-
-Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z
-licencnino najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno
-urejevalnik vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja,
-vcasih pa tudi ``elvis'', delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz
-distribucije BSD 4.4. Ideje, na katerih temelji ``vi'' so v temeljih
-ortogonalne na vse, kar ste se o urejevalnikih naucili pod
-MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je ``vi'' edini urejevalnik,
-ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu, pametno poznati nekaj
-osnovnih ukazov za delo z njim.
-
-
-Po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim
-sama po sebi brez tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko
-vcasih povzrocajo zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika
-(npr. fmt za poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v
-~/.profile dolocimo spremenljivko LC_CTYPE
-(glej poglavje
-Slovenski locale).
-
-
-
-
-!! 6.5 Elektronska posta
-
-
-! Pine
-
-
-Pine najprej prebere skupne nastavitve iz
-/usr/local/lib/pine.conf (ali /etc/pine.conf,
-zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V enem ali
-drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
-spremenljivko na ISO-8859-2:
-----
-
-...
-# character-set should reflect the capabilities of the display
-# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
-# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
-character-set=ISO-8859-2
-...
-
-----
-
-
-
-
-! elm
-
-
-Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
-ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj
-v ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost
-iso_8859_1, bodisi v konfiguracijski datoteki
-~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti naslednjih spremenljivk:
-----
-
-...
-charset=iso-8859-1
-displaycharset=iso-8859-1
-textencoding=8bit
-...
-
-----
-Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
-8859-2.
-
-
-Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise svoje
-izkusnje.
-
-
-
-
-! Netscape Mail
-
-
-V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
-pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
-preslikavo tipkovnice (razdelka
-Pisave pod X11 in
-Tipkovnica pod X11), le se v
-menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'', tam pa ``Central
-European (ISO-8859-2)''.
-
-
-Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
-
-
-
-
-!! 6.6 Svetovni splet
-
-
-
-
-
-
-
-
-! Lynx
-
-
-Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
-jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo
-O)ptions, zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na
-kurzorske puscice izberemo zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v
-datoteki ~/.lynxrc (osebna nastavitev) nastavimo
-
-character_set=ISO Latin 2
-
-In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna
-nastavitev)
-
-CHARACTER_SET:ISO Latin 2
-
-
-
-
-
-! Netscape Navigator
-
-
-(Metod Kozelj, Message-id:
-<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
-
-
-Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
-uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
-znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje
-Pisave pod X11). Ko Navigator zazenemo, sam
-ugotovi, da so na voljo tudi pisave za 'Central European
-(ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki brkljalniku pravilno sporoci
-uporabljeni nabor znakov, potem Navigator avtomaticno uporabi pisavo s
-pravim kodnim naborom. Seveda lahko spremenimo osnovno velikost crk
-ali pa obliko za proporcionalno pisavo.
-
-
-To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts' dolocimo,
-da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For the Encoding
-/ Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s katero pisavo
-naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi le pisave s
-pravim naborom znakov.
-
-
-Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
-ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
-pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro
-,,View / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
-
-
-Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
-tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
-modulu 'Page Composer'.
-
-
-Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
-namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
-strani Microsoft CP1250, oznacene kot windows-1250 v glavi.
-
-
-
-
-! Spletni strezniki
-
-
-Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
-for ISO 8859-2``
-http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html, ta pa se v
-veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev problema
-slovenskih sumnikov v HTML dokumentih``
-http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
-
-
-
-
-!Nacela
-
-
-
-
-
-***#Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
-podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
-vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646 ali
-daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
-
-***#
-
-***#Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica
-Content-Type. To je edina informacija o zvrsti informacije,
-ki jo ima na voljo brskalnik, zato mora odrazati pravo vsebino spisa.
-
-***#
-
-***#Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
-,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
-podmnozica ISO 8859-1. ''Vsak'' spletni brskalnik mora biti
-zmozen prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO
-8859-1. Glava MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
-
-
-Content-Type: text/html
-
-
-
-***#
-
-***#Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom
-charset v vrstici Content-Type glave MIME izberemo
-drug kodni razpored. Naceloma je dovoljen katerikoli kodni razpored,
-registriran pri IANA Character Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa
-je priporocljivo, da se omejimo na naslednje entitete HTTP:
-
-
-charset = "US-ASCII"
-| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
-| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
-| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
-| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
-| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
-| token
-
-
-Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora
-predstavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
-entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
-njegova podmnozica).
-Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
-potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
-
-
-Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-
-
-Pri tem presledek med podpicjem in charset=ISO-8859-2 ni
-obvezen.
-
-***#
-
-***#Numericne entitete oblike &#''nnn''; dolocajo
-pismenko s kodo ''nnn'' v referencnem razporedu znakov (ISO
-8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v trenutno izbranem. Na ta nacin torej
-sploh ne moremo uporabljati nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim
-razporedom ISO 8859-2, lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO
-10646. Crko c (mali C s kljukico) lahko torej zapisemo kot
-č. In samo tako.
-***#
-
-
-
-
-
-!Prakticni oziri
-
-
-Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
-ne? Znotraj ''intraneta'' (notranjega informacijskega sistema) v
-okolju, kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored
-uporabiti za ''vse'' spise. Ce pa je informacija namenjena
-sirsemu obcinstvu, pa je potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj
-srednje ali vzhodne Evrope, kjer se ta kodni razpored uporablja,
-informacije morda ne bodo mogli prikazati. Veljavno dolocilo
-prenosnega protokola HTTP namrec od spletnih brskalnikov ne zahteva,
-da prikazejo spise HTML, ki uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V
-primeru, da brskalnik ne zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem
-razporedu, lahko ta problem ignorira in stran (nepravilno) prikaze v
-nekem drugem kodnem razporedu (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da
-spis shranimo na disk. Zato je priporocljivo, da vstopne tocke v vas
-informacijski sistem ne uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od
-ISO 8859-1.
-
-
-
-
-!Podrobnosti izvedbe
-
-
-Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
-prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
-ISO 8859-2:
-
-
-****dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po
-ISO-8859-2, in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
-****
-
-****dinamicno prekodiranje spisov
-****
-
-****uporaba posebnosti streznika ali brskalnika
-****
-
-
-
-
-
-!Dolocitev nove pripone za staticne spise
-
-
-Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
-spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
-katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
-lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in
-.jpg na primer obe dolocata zvrst image/jpeg),
-obratno pa ne - ena pripona lahko doloca kvecjemu eno zvrst spisa.
-
-
-Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone
-.html za spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim
-razporedom ISO 8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega
-streznika, da se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene
-in druge. Ena moznost je vsekakor, da pripono .html trajno
-vezemo na zvrst spisov HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO
-8859-2. Ta resitev ima seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki
-ne more prikazati tega nabora znakov.
-
-
-Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
-dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa
-text/html; charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moznost
-podpira vecina spletnih streznikov. Streznika W3C ter NCSA
-httpd (ter vse njune izpeljanke, npr. Apache) uporabljata
-ukaz !AddType v nastavitveni datoteki za vezavo dodatnih
-zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in domisleno shemo
-(glej
-Resitev problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih lahko zagotovimo
-pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki uporabljajo kodne razporede,
-razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer dolocimo pripono
-.html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim razporedom ISO
-8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
-
-
-
-
-
-****Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki
-httpd.conf dodamo:
-
-
-!AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.
-
-
-
-****
-
-****Streznik NCSA httpd: v datoteki srm.conf
-dodamo:
-
-
-!AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
-
-
-
-****
-
-****Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci
-piki: v datoteki srm.conf dodamo:
-
-
-!AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
-
-
-
-****
-
-
-
-
-
-!Dinamicno prekodiranje
-
-
-Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
-Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih
-spisov. Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo
-spletni spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi
-slabe: pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas
-streznika, po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy)
-navadno ne shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno
-obremenjujemo komunikacijske vode.
-
-
-Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:
-
-
-****slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
-kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter
-US-ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
-Ljubljana, Slovenija.
-
-****
-
-****pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
-spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple RomanCE
-in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski, Krakow,
-Poljska.
-****
-
-
-
-Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
-razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
-streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape
-Navigator. Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME
-Header Supplemented File Type''.
-
-
-
-
-!Metainformacija za spletni streznik W3C
-
-
-Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
-metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
-
-
-Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
-pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Ce na
-primer spletne spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in
-zelimo opremiti spis isolatin2.html v njem s pravilno glavo
-MIME, napravimo to takole:
-
-
-
-
-
-****Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
-
-
-$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
-
-
-
-****
-
-****Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z
-metainformacijami. Za datoteko isolatin2.html se bo ta
-imenovala isolatin2.html.meta. Datoteka mora vsebovati
-glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje format RFC822. V nasem primeru
-je to ena sama vrstica:
-
-
-Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-
-
-
-****
-
-
-
-
-
-!Datoteke ASIS za streznik Apache
-
-
-Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
-poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
-is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol
-HTTP. Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih
-zahteva protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa
-HTML.
-
-
-V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona
-.asis pripada zvrsti spisa httpd/send-as-is:
-
-
-!AddType httpd/send-as-is asis
-
-
-
-
-Primer datoteke ASIS:
-
-
-Status: 200 OK
-Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
-<HTML>
-<HEAD>
-<TITLE>Hello world</TITLE>
-</HEAD>
-<BODY>
-<H1>Zivjo svet!</H1>
-</BODY>
-</HTML>
-
-
-
-
-Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
-streznika. Streznik ''vedno'' doda polji Date: in
-Server:, zato teh ne smemo vkljuciti v datoteko.
-
-
-
-
-!Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
-
-
-V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <META> z oznacbo
-HTTP-EQUIV je bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero
-lahko streznik potegne dodatno metainformacijo iz zaglavja
-(<HEAD>) spletnega spisa in jo uporabi pri tvorjenju
-glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi kateri streznik to v
-resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje spletnih spisov verjetno
-predstavlja preveliko obremenitev za procesor in bi se mocno poznalo
-pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so namesto tega zaceli to
-informacijo uporabljati spletni brskalniki (Netscape Navigator, na
-primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).
-
-
-Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
-zaglavju spisa:
-
-
-<HTML>
-<HEAD>
-<TITLE>Naslov<TITLE>
-<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
-CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
-</HEAD>
-<BODY>
-Besedilo...
-</BODY>
-</HTML>
-
-
-
-
-
-
-!! 6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
-
-
-
-Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja
-TCP/IP delamo na drugem racunalniku.
-
-
-Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
-nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti
-nastavitvi pri obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav
-se poleg teh programov splaca pogledati se
-
-
-****nastavitev ukazne lupine (poglavje
-Ukazne lupine)
-****
-
-****nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega).
-Eksplicitno ga lahko nastavimo z ukazom
-
-stty -parenb -istrip cs8
-
-
-****
-
-****in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
-****
-
-
-
-
-
-! Telnet
-
-
-Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze
-z ukazom toggle binary:
-
-~> telnet
-telnet> toggle binary
-Negotiating binary mode with remote host.
-telnet> open ''racunalnik''
-
-
-
-Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike
-vnesemo v nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.
-Vnosi imajo obliko:
-
-
-...
-biofiz.mf.uni-lj.si
-set binary true
-...
-
-
-
-
-
-
-! rlogin
-
-
-Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten,
-eksplicitno pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':
-
-rlogin ''racunalnik'' -8
-
-
-
-
-
-!! 6.8 TeX in LaTeX
-
-
-
-Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
-
-
-****7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov
-****
-
-****nacin izpisa nasih znakov
-****
-
-****poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
-****
-
-****slovenska pravila za deljenje besed
-****
-
-****prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
-LaTeX in Linuxdoc DTD
-****
-
-Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
-avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.
-
-
-Podporo za neangleske jezike v !LaTeXu je poenotil paket babel
-Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
-distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
-
-ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/
-http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/
-
-
-Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno
-izberejo slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska
-pravila za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne
-vzorce; poglavje
-Slovenska pravila za deljenje besed), in 7-bitni nacin vnosa znakov "c"s"z:
-
-
-\usepackage[[slovene]{babel}
-
-
-
-
-V novi razlicici !LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma
-fontenc in inputenc izberemo tudi 8-bitno kodno
-tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in 8-bitni vnos
-znakov. Primer celotnega spisa v !LaTeXu:
-----
-
-\documentclass[[a4paper]{article}
-\usepackage[[slovene]{babel}
-\usepackage[[T1]{fontenc}
-\usepackage[[latin2]{inputenc}
-\begin{document}
-Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
-sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
-ze cetrt cez tri.
-\end{document}
-
-----
-
-
-
-
-! LaTeX 2.09
-
-
-V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo
-uporabiti mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom
-latin2.sty Andreja Brodnika. Primer uporabe:
-----
-
-\documentstyle[[latin2]{article}
-\begin{document}
-...
-\end{document}
-
-----
-Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.
-
-ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/
-
-
-
-
-! Slovenska pravila za deljenje besed
-
-
-Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
-diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
-slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
-individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
-leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
-posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno
-podporo v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel
-praviloma dobimo skupaj z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja
-izdaja je 2.3, datirana 1997-04-15.
-
-
-V distribuciji ''teTeX'', ki je najbolj priljubljena distribucija
-na Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
-administrator pozenete program texconfig. V menuju izberemo
-moznost ''HYPHEN - hyphenation table (tex/latex)''. Program
-texconfig pri tej izbiri pozene urejevalnik vi in
-vanj nalozi datoteko language.dat. Za tiste, ki ga ne
-poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno, gor in dol po
-besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L),
-j in k. Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete
-nanj in pritisnete tipko x. Datoteko shranite in zakljucite z
-delom s pritiskom na tipko Esc in vpisom :wq
-(dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oborozeni s
-tem znanjem v datoteki language.dat pobrisemo komentar
-(znak za procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo
-in zapustimo urejevalnik. Program texconfig bo avtomaticno
-ustvaril nove formatne datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
-
-
-Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko
-sihyph22.tex, ki so enako cudezno izginile, ko mu je
-dr. Zlajpah poslal novo izdajo slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo
-lahko na
-ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo
-postavimo ob bok stari datoteki, navadno v imenik
-/usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Pozenemo
-texconfig, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira
-''REHASH - rebuild ls-R database''), zatem pa ponovimo postopek
-iz prejsnjega odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo
-v sihyph23.tex.
-
-
-Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
-
-http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm
-
-
-
-
-! LyX
-
-
-(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
-
-
-Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk), ga
-lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:
-
-
-
-
-
-***#Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z
-njo v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku
-X Window System poglavja ``Tipkovnica'').
-
-***#
-
-***#Pozenemo LyX in nastavimo:
-
-
-Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
-
-
-Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
-dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
-/usr/share/lyx/, uporabniska pa v ~/.lyx/)
-naslednjo vrstico:
-
-
-\font_norm iso8859-2
-
-
-
-***#
-
-***#Odpremo (nek) dokument in izberemo:
-
-
-Layout / Document / Language = slovene
-Layout / Document / Encoding = latin2
-Layout / Paper / Papersize = A4
-Layout / Quotes = ,,text`` & Double
-
-
-
-***#
-
-***#Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih
-(in to seveda zelimo), uporabimo se izbiro
-
-
-Layout / Save layout as default
-
-
-
-***#
-
-***#Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
-pritrdilno na vprasanje:
-
-
-"Should I set some parameters to letter the defaults
-of this document class?"
-
-
-
-***#
-
-
-
-Zaradi napake v !LyXu do vkljucno 1..0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
-znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
-tako, da postavimo kar celo formulo kot !TeXovo kodo
-("tex-mode" - s tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a
-so o napaki obvesceni in jo bodo verjetno popravili v naslednjih
-izdajah.
-
-
-7-bitni vnos sumnikov kot "c"s"z je otezen, ker LyX avtomaticno
-pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
-spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejsa moznost pa je, da
-predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind
-(ali pa cua.bind, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:
-
-
-\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
-
-
-
-
-Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.
-S tem zal izgubimo avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja
-v dva enojna, a vsega pac ne moremo imeti...
-
-
-Datoteka emacs.bind je v imeniku
-~/.lyx/bind/. Ce je se ni, lahko napravimo kopijo
-sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo popravimo.
-
-
-Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ~{`),
-lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2
-Alena Salamuna <alen.salamun@medinet.si>:
-
-
-Options / Keyboard / Primary = slovene
-
-
-
-
-Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipicno v imeniku
-/usr/share/lyx/kbd/.
-
-
-Takole pa lahko uporabimo crkovalnik
-ispell
-za crkovanje slovenskih spisov:
-
-
-Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
-* Use alternate language: slovensko
-* Extra special chars allowed in words: cszCSZ
-
-
-
-
-V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
-
-
-Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
-* Uporabi drug jezik: slovensko
-* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ
-
-
-
-
-
-
-!Pregled besedila na zaslonu
-
-
-V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati
-tudi programom za pregled besedila na zaslonu:
-
-; __XDvi__:
-
-V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev)
-dodamo vrstico
-----
-
-XDvi.paper: a4
-
-----
-
-
-
-; __Ghostview__:
-
-V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali
-pa v datoteko /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna
-nastavitev) dodamo vrstice:
-----
-
-! Ghostview naj uporablja format A4
-*pageMedia: A4
-! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
-*Ghostview.interpreter: gs
-*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
-
-----
-Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
-Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
-/usr/share/ghostscript/''izdaja''/gs_init.ps ali
-/usr/local/share/ghostscript/''izdaja''/gs_init.ps)
-globalno izberemo velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo
-odkomentiramo (pobrisemo zacetni znak za procent):
-
-
-% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
-
-
-
-
-
-
-
-! Stvarna kazala
-
-
-Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
-Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
-nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.
-
-
-Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v
-preambuli; vsako besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo
-posebej oznaciti z ukazom \index{vnos}. Ker navadno
-zelimo stvarno kazalo tudi izpisati, dodamo se ukaz
-\printindex, ta pa je definiran v makropaketu
-makeidx. Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex,
-naj ilustrira povedano:
-----
-
-\documentclass[[a4paper]{article}
-\usepackage[[slovene]{babel}
-\usepackage[[T1]{fontenc}
-\usepackage[[latin2]{inputenc}
-\usepackage{makeidx}
-\makeindex
-\begin{document}
-Ceprav se pouk na zeleznicarski
-soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
-Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
-odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
-Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
-\printindex
-\end{document}
-
-----
-
-
-Trik je v tem, da makeindex dopusca skladnjo
-\index{vnos1@vnos2}, kjer je vnos1 tisti, po katerem
-se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v resnici
-izpise. Naso crko C zato pisemo kot C~ (znak
-~ je v kodnem razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako
-bo zanesljivo uvrscena za vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
-
-
-latex zelez-sola
-makeindex zelez-sola
-latex zelez-sola
-
-
-
-
-Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela
-datoteko zelez-sola.idx, ukaz makeindex to uredi
-in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to pa vsrka
-drugi ukaz latex.
-
-
-
-
-!! 6.9 groff
-
-
-
-Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
-(nacin nroff) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z
-osembitnimi znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira
--Tlatin1), da so kodirani po razporedu ISO Latin 1.
-
-
-Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko
-nase znake vnasamo kot makroukaze, na primer:
-
-
-\('a a z ostrivcem
-\(vc c s stresico
-\vou u s krozcem
-
-
-Izpis v obliki !PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
-deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
-Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
-tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
-osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec.
-Za paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak
-<kas@fi.muni.cz>, najdete ga na
-
-ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/
-
-
-
-
-!! 6.10 Perl
-
-
-
-Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
-primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
-----
-
-use locale;
-
-----
-bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov;
-preizkus smo si sposodili pri Janu Pazdziori:
-----
-
-~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
-t:e:z:i:s:c:e:
-~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
-t:e:zi:sce:
-~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
-t:e:zi:sce:
-
-----
-
-
-Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
-spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro
--Mlocale, nase znake res uposteval kot crke
-(\).
-
-
-
-
-!! 6.11 Crkovanje: ispell
-
-
-
-Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
-manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki
-
-ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz
-Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, slovensko.hash in
-slovensko.aff. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani
-leksikone za ostale jezike. Pri piscu teh vrstic je to
-/usr/lib/ispell/; ce pri vas ni, si lahko morda pomagate
-s tem, da s find poskusite poiskati datoteko
-english.aff. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze,
-ki jo je podjetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt
-MULTEXT-East; s posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za
-inteligentne sisteme na Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za
-nepridobitno uporabo.
-
-
-Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
-katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais
-ali slovensko:
-
-ispell -d slovensko besedilo.txt
-
-
-
-Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
-prirocniku, vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino
-si lahko preberete na strani
-Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Ispell s slovenskim besednim zakladom
-poganja tudi spletni crkovalnik Trubar istega avtorja:
-
-http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl
-
-
-
-
-!! 6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
-
-
-
-Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
-Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple
-MacOS-CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6,
-ISO Latin 7 itd.
-
-
-Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
-nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program.
-Eden takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:
-
-ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz
-Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih
-kodnih strani 1250-1259.
-
-
-Uporaba je enostavna:
-
-recode yu:latin2 ''datoteka''
-
-pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor
-ISO Latin 2. Kot obicajno izda tudi tu izbira --help
-se dodatne moznosti.
-
-
-Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
-naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:
-
-recode yu..latin2 ''datoteka''
-
-Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` latex
-ali flat) se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO
-8859-1. Novejse (preizkusne) izdaje programa recode najdete na:
-
-ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/
-
-
-
-
-!! 6.13 Drugi programi
-
-
-! Pregledovalnik less
-
-
-Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil
-na zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
-
-
-Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
-~/.profile:
-
-
-LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
-
-
-latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat
-slednjega se ne pozna, ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri
-znaki so obicajni, kateri pa kontrolni (ki zahtevajo posebno
-obravnavo), ker pa je razpored znakov enak v celotni druzini ISO
-8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto tega lahko tudi
-eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
-
-
-LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
-
-
-Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov
-(posebnih znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne
-znake, binarni znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih
-znakov, 95 navadnih znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake
-do konca tabele.
-
-
-
-
-! Koledar gcal
-
-
-Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek cal, ki pa je
-precej anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
-koledarcek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske
-praznike. Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje
-je verjetno:
-
-ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/
-
-
-Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza nasim razmeram:
-
-
-GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
-
-
-
-
-
-----
-
-!! 7. Tiskanje
-
-
-Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:
-
-
-****Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
-****
-
-****Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
-znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
-****
-
-****Tiskalnik razume !PostScript
-****
-
-****Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII
-****
-
-Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.
-
-
-
-
-!! 7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
-
-
-
-Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored
-ISO Latin 2. Med njimi so
-
-
-****Hewlett-Packard !LaserJet 4 Plus in 4M Plus
-****
-
-****Hewlett-Packard !LaserJet 5L
-****
-
-****Epson FX-2170 (NLSP)
-****
-
-****Epson LQ-870 (NLSP)
-****
-
-****Epson LQ-2070 (NLSP)
-****
-
-****Epson LQ-2170 (NLSP)
-****
-
-****Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)
-****
-
-****Fujitsu DL700
-****
-
-****Fujitsu DL1150/1250
-****
-
-****Fujitsu DL3700/3800
-****
-
-****Fujitsu DL6400/6600
-****
-
-Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
-tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
-Epson (ESC/P2) so naslednje
-
-; __PCL__:
-
-Tole menda deluje:
-----
-
-\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
-
-----
-
-
-
-; __ESC/P2__:
-
-Z ukazom ESC ( t prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
-tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
-tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference Manual``,
-december 1997):
-----
-
-\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
-
-----
-
-Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.
-
-
-Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje
-za tiskanje na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku
-Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki.
-
-
-
-
-!! 7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
-
-
-
-Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj
-je bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z
-EPROM, v njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002),
-lahko s primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno
-tiskamo spise, kodirane po ISO Latin 2.
-
-
-Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled
-si oglejmo tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu
-svedskega nabora.
-----
-
-lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
-:lp=/dev/lp1:\
-:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
-:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
-:mx#:\
-:sh:
-jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
-:lp=/dev/null:\
-:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
-:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
-:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
-:mx#:\
-:sh:
-latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
-:lp=/dev/null:\
-:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
-:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
-:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
-:mx#:\
-:sh:
-
-----
-
-
-Zgled ima tri tiskalniske vrste.
-Prva je dejanski tiskalnik z ameriskim (ASCII) naborom znakov.
-Druga uporablja filter /usr/spool/lpd/jus_filter:
-----
-
-#!/bin/sh
-/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
-
-----
-Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson
-in jo postavimo v prvo tiskalnisko vrsto.
-Filter jus_epson ne napravi drugega, kot da
-na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor, prepise datoteko
-z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop nazaj
-v ameriski nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
-od vrste tiskalnika:
-----
-
-#!/bin/sh
-# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
-#
-# Izberemo slovenski (svedski) nabor
-/bin/echo -ne "\033R\005\c"
-# Izpisemo dokument
-cat
-# Izberemo ameriski nabor
-/bin/echo -ne "\033R\000\c"
-
-----
-
-
-Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
-pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani
-filter za to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za
-tiskalnik, in koncno taacuteko datoteko postavi v prvo vrsto.
-----
-
-#!/bin/sh
-/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
-/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
-
-----
-Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
-/usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo
-uporabiti, ker je preslikava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako
-sumnike kot zavite oklepaje, v JUS pa samo se prve.
-
-
-Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd
-ustvariti tri podimenike: /usr/spool/lpd/epson,
-/usr/spool/lpd/jus in /usr/spool/lpd/latin2.
-
-
-Tiskanje gre zdaj tako:
-
-
-***#Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro
--Pepson ali -Pascii se datoteka odtisne kot
-ASCII:
-
-lpr ''datoteka''
-
-
-***#
-
-***#Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo,
-kodirano po JUS I.B1.002:
-
-lpr -Pjus ''datoteka''
-
-
-***#
-
-***#Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka
-odtisne kot besedilo, kodirano po ISO Latin 2:
-
-lpr -Platin2 ''datoteka''
-
-
-***#
-
-
-
-
-
-!! 7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
-
-
-
-(Matjaz Terpin <
-matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
-<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
-
-
-Matjaz Terpin <
-matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno izboljsavo
-pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase znake
-''in'' oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je
-filter, ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za
-njim pa spet nazaj v ASCII.
-
-
-Datoteka /etc/printcap je v tem primeru taksna:
-----
-
-# /etc/printcap
-lp|raw|yu:\
-:lp=/dev/lp1:\
-:sd=/var/spool/lpd/lp:\
-:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
-:mx#:\
-:sh:
-lat2:\
-:lp=/dev/null:\
-:if=/etc/lp/lat2.filter:\
-:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
-:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
-:mx#:\
-:sh:
-
-----
-
-
-Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje
-sito, /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto
-lp:
-----
-
-#!/bin/sh
-# /etc/lp/lat2.filter
-/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
-
-----
-
-
-,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
-----
-
-#!/bin/sh
-#/etc/lp/lat2.switch
-echo -ne "\033R0"
-sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
--e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
--e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
--e "s/S/`echo -ne "\033R5\[[\033R0"`/g" \
--e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
--e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
--e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
--e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
--e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
--e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
-echo -ne "\033R5"
-
-----
-
-
-Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
-uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
-zadovoljen tudi s tem.
-
-
-
-
-!! 7.4 Tiskalniki !PostScript
-
-
-
-``Naravni'' kodni nabor v !PostScriptu je Adobe Standard
-Encoding. Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk
-ne pozna, in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je
-ASCII razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec,
-diereza, sedij itd. -- vsi so tam. Jezik !PostScript pa omogoca
-definiranje sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga,
-ki bo definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo
-je bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket
-ogonkify.
-
-
-Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z
-namenom, da resita za nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti
-cisto obicajno besedilo na tiskalnik, ki razume edino !PostScript. Eden
-in drugi postavita stran v !PostScriptu z danim besedilom in jo
-posljeta na tiskalnik. Fleksibilnost !PostScripta omogoca tudi
-transformacije (npr. pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju
-programskih izpisov. Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
-
-
-
-
-http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/
-http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/
-http://www.iki.fi/~mtr/genscript/
-ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz
-
-
-
-
-! ogonkify
-
-
-Ogonkify je filter za izpise v !PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
-crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
-filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
-mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
-njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
-datoteke !PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
-delo. Zaenkrat podprti formati izpisa !PostScript so: NCSA Mosaic,
-Netscape Navigator, !StarOffice, Applixware in XFig.
-
-
-Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen,
-ogonkify uporabimo takole za odtis spletnega sestavka,
-shranjenega iz Navigatorja:
-
-ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
-
-
-
-
-
-! GNU enscript
-
-
-Ce
-GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih,
-ki so prilozena programu. Poleg njega potrebujemo se vsaj eno
-pisavo z vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je
-npr. IBM Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X
-Window System, programom ghostscript ipd. Ce nismo
-prepricani, ali ga imamo ze namescenega, pozenemo:
-
-
-find / -name cour.pf[[ab]
-
-
-
-
-V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko
-datoteko (navadno /usr/local/etc/enscript.cfg ali
-/usr/local/etc/enscriptsite.cfg) dodamo pravilno pot do
-datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU enscript v vsakem
-imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
-vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
-Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
-
-
-Primer konfiguracijske datoteke:
-----
-
-...
-# Kje hranimo pisave !PostScript?
-AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
-...
-# Privzeti nacin kodiranja:
-!DefaultEncoding: latin2
-...
-# Privzeti format papirja:
-!DefaultMedia: A4
-...
-# lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
-!QueueParam: -P
-...
-# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
-Spooler: lpr
-
-----
-
-
-Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z
-ukazom
-
-enscript ''datoteka''
-
-
-
-
-
-! a2ps
-
-
-Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
-sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
-ogonkify.
-
-
-Nasim krajem prilagodimo a2ps z majckeno spremembo
-nastavitvene datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno
-kot /usr/etc/a2ps.cfg,
-/usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna se
-imenuje ~/.a2psrc.
-----
-
-...
-# Default encoding
-Options: --encoding=latin2
-# Default media
-Options: --media=A4
-...
-
-----
-
-
-
-----
-
-!! 8. Linux v Sloveniji
-
-
-Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih
-Linuxa po drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na
-naslovu
-
-http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html
-Ce vas ni med njimi, se prijavite!
-
-http://domen.uninett.no:29659/
-
-
-
-
-!! 8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
-
-
-
-Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
-uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group
-of Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:
-
-http://www.lugos.si/
-
-
-Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se
-prijavite tako, da na naslov
-majordomo@lugos.si posljete vrstico
-
-subscribe lugos-list
-
-v telesu sporocila.
-
-
-
-
-!! 8.2 Strezniki FTP
-
-
-
-Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
-streznika LUGOS,
-
-http://www.lugos.si/arhiv/
-
-
-Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen
-z drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi
-Severne Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
-
-ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/
-
-
-Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian
-in programje iz projekta GNU,
-
-ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/
-ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/
-
-
-Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na
-Gimnaziji v Murski Soboti,
-
-ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/
-
-
-Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto
-druzbo uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
-
-ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/
-
-
-Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
-racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
-
-ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/
-
-
-Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
-robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
-
-http://robo.fe.uni-lj.si/woven/
-
-
-Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
-strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
-v Mariboru:
-
-http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/
-ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/
-
-
-
-
-!! 8.3 Usenet
-
-
-
-Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava
-o sistemih Unix zbrana v skupini
-si.comp.os.unix (kjer pa razprava
-o Linuxu res predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima
-drustvo LUGOS:
-si.org.lugos.
-
-
-
-
-!! 8.4 Zastopniki za Linux
-
-
-
-
-Agenda d.o.o., Lavriceva
-3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni zastopnik podjetij Caldera,
-!RedHat in SuSE v Sloveniji.
-
-
-CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh
-bolje zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.
-061/614548) ali Mantis (tel. 061/1685473).
-
-
-
-----
-
-!! 9. O tem spisu
-
-
-Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu
-Linux Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani Slovenskega
-drustva uporabnikov Linuxa:
-
-http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html
-http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html
-
-
-Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
-<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splosna
-vprasanja o Linuxu in poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo
-lugos-slo@lugos.si ali
-v
-si.comp.os.unix.
-
-
-
-
-!!9.1 Opombe k drugi izdaji
-
-
-
-Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
-konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
-stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
-konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
-Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in !TrueType. Nastavitev
-''locale'' predstavlja standarden nacin prilagoditve programov,
-zato je temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi
-opisi prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov
-!WordPerfect, Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve
-nove izdaje urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z
-domiselno alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta
-omenjena ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda
-tudi razdelek o Linuxu v Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.
-
-
-Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
-problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
-zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
-programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
-Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
-preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
-navedel in lahko stopite v stik z njimi.
-
-
-
-
-!! 9.2 Zahvala
-
-
-
-Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
-sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
-se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
-``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
-internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
-koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev,
-Polska strona ogonkowa,
-ter
-Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Prvi spis je spisala
-skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v cz.comp.linux,
-zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
-najdete na
-http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrzuje Jaroslaw
-Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na
-http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
-
-
-Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
-Gorazd Bozic <gorazd.bozic@arnes.si>,
-Ales Casar <casar@uni-mb.si>,
-Tomaz Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>,
-Matjaz Godec <gody@elgo.si>,
-Ales Kosir <ales.kosir@hermes.si>,
-Metod Kozelj <metod.kozelj@rzs-hm.si>,
-Renato Lukac <renato@s-gms.ms.edus.si>,
-Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>,
-Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>,
-Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>,
-Boris Pozar <boris.pozar@guest.arnes.si>,
-Marko Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>,
-Robert Susic <robert.susic@ijs.si>,
-Alen Salamun <alen.salamun@medinet.si>,
-Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>,
-in
-Leon Zlajpah <leon.zlajpah@ijs.si>
-Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se opravicujem; poskusil bom
-popraviti do naslednje izdaje.
-
-
-
-
-!! 9.3 Vprasanja
-
-
-! Se pravi Slovenian ali Slovene?
-
-
-Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
-s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja __res__
-deljena. Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali
-drugo varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz
-zgodovinskih razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do
-nadaljnjega tudi ostalo.
-
-
-
-
-! Nasi znaki v tem spisu
-
-
-Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa
-nima. Kako to?
-
-
-Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
-uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin
-1. Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
-urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
-boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
-kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
-paketu sgmltools lazemo, da so osembitni znaki kodirani po
-Latin 1: pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
-pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
-uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
-telovaditi s sed.
-
-
-
-
-!! 9.4 Uporaba in razsirjanje
-
-
-
-Copyright (c) 1996,1999
-Primoz Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta
-spis lahko razsirjate pod pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi
-na naslovu
-http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
-razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
-
-
-Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
-vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
-vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
-trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
-odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
-neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
-
-
-
-
-!!9.5 Note to English readers
-
-
-
-Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
-<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
-distributed under the terms set forth in the LDP license at
-http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may
-not be distributed in modified form without consent of the author.
-
-
-The information in this document is provided in belief of being
-accurate and useful, however without any warranty, expressed or
-implied, including, but not limited to, the implied warranties of
-merchantability or fitness for a particular purpose. The entire
-risk of using the information goes with the user. The author can
-not be liable for any possible damage, direct or indirect,
-arising from the use of information provided in this document
.
-
-
-
-----
+Describe
[HowToSlovenianHOWTO
] here
.
